ZASTEKLITEV IN NIZKOEMISIJSKI NANOS NA STEKLU (LOW – E)

28.01.2014

Pri izbiri PVC oken ima pomembno vlogo seveda tudi steklo. Pri zasteklitvi oken je pomembno biti pozoren na število medstekelnih prostorov. Od števila stekel (debeline zasteklitve) je odvisna toplotna izolacija okna. Več medstekelnih prostorov okno vsebuje, boljša je izolacija. Debelina stekla pri toplotni izolaciji ne igra bistvene vloge, je pa pomembna pri zvočni izolaciji. Medstekelni prostori so danes večinoma napolnjeni z žlahtnimi plini (argon, kripton).

  
Če primerjamo koeficiente toplotne prehodnosti skozi čas, lahko vidimo, da se le – ta z napredkom tehnologije izboljšuje oz. zmanjšuje. Toplotna prehodnost enojnega stekla (Ug) je 5,8 W/m2K. Velik preobrat pomeni začetek uporabe izolacijskih stekel, ki imajo bistveno nižji koeficient toplotnega prehoda (Ug = 3,0 W/m2K). Še večje zmanjšanje toplotnih izgub (za več kot polovico) pa je prinesla združitev postopka izdelave izolacijskega stekla s sodobno tehnologijo nanašanja tankih plasti –
 NIZKOEMISIJSKI NANOSI (Low – e nanosi). Z nizkoemisijskimi nanosi in uporabo plinov v medstekelnih prostorih dosežemo toplotno prehodnost 1,1 W/m2K (2-slojna standard zasteklitev). Koeficient lahko zmanjšamo z večslojno zasteklitvijo.


Energijsko varčna okna so zaradi toplotnih izgub premazana s tankimi plastmi nizkoemisijskih nanosov (t. i. nevidnim kovinskim oksidom) na notranji površini stekla. Premazana površina je obrnjena v medstekelni prostor.
 Low – e nanos prepušča kratkovalovno sončno sevanje skozi okno v prostor, preprečuje pa dolgovalovno sončno sevanje na sobno temperature segretih predmetov. Če povzamemo: kratko valovno sončno sevanje, ki prodira skozi okno, prostor greje, emisijski nanos pa to toploto v prostoru zadrži. Danes je steklo Low-e, ki je sestavni del izolacijskega stekla z Ug-vrednostjo 1,1 W/m2K, postalo že standardna zahteva.

Vse objave