PASIVNA HIŠA - NIZKOENERGIJSKA GRADNJA

14.02.2014

Ali je grajenje pasivnih oziroma nizkoenergijskih objektov smotrno ali gre le za »modno muho«? Pri tej temi se zopet srečamo z izrazom energetska varčnost.


Koncept pasivnih hiš se je pričel v Nemčiji. Pasivne hiše se na svetovnem trgu pojavljajo od leta 1998, v Sloveniji bolj razširjeno leta 2002. Glede samih smernic imamo v uporabi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). Cilj pasivnih objektov je zmanjšanje ekološkega vpliva. Če povzamemo iz spletnega brskalnika Wikipedia, je
 pasivna hiša zgrajena po posebnem načinu in tehnologiji, zaradi česar porabi manj kot 15 bruto kilovatnih ur na kvadratni meter na leto za ogrevanje prostorov. To dosežemo z zmanjšanjem toplotne izgube in optimizacijo izrabe naravne toplote. Važno je poskrbeti, da je objekt izveden brez toplotnih mostov.

 
Za gradnjo nizkoenergijskega objekta je mogoče pridobiti različna nepovratna sredstva, kar morda nekoliko spodbuja tovrstne gradnje. A vendar je celotna izvedba nekoliko dražja, saj imamo glede tega predpisane pogoje o materialih gradnje in o izolativnosti.


Če prelistamo različno literaturo o nizkoenergijskih objektih, lahko vidimo, da zahteva tovrstna izvedba zahteve glede različnih komponent: 

  • toplotna zaščita: toplotna prehodnost U vseh gradbenih elementov je pod 0,15 W/(m2K), pri prostostoječi enodružinski hiši se priporoča celo pod 0,10 W/(m2K);

  • izvedba brez toplotnih mostov (ψ ≤ 0,01 W/(mK));

  • izredna zrakotesnost, kontrolirana s tlačnim preizkusom po DIN EN 13829 – vrednost n50 pri 50 Pa tlačne razlike ne sme presegati 0,6 h-1;

  • zasteklitve z Uw pod 0,8 W/(m2K), pri visokem faktorju prehoda celotnega sončnega sevanja (g ≥ 50 % po DIN 67507), tako da so tudi pozimi možni neto dobitki toplote;

  • okenski okvirji z Uf-vrednostjo pod 0,8 W/(m2K) po DIN EN 10077;

  • poraba električne energije za pogon prezračevalne naprave ≤ 0,4 Wh/(m3) prečrpanega zraka;

  • najnižje toplotne izgube pri pripravi in distribuciji sanitarne vode;

  • učinkovita izraba elektrike v gospodinjstvu (stroji in naprave iz energijskega razreda A in A+).

 

OKNA IN VRATA

Pri razvoju pasivne hiše je bilo ugotovljeno, da so kvalitetna okna ključnega pomena za doseganja standarda. V ta namen so bila razvita okna s toplotno prehodnostjo Uw največ 0,8 W/(m2K). V podjetju SeCOM za tovrstne gradnje nudimo 6-komorni profil Eforte. Skozi taka okna se toplotne izgube zmanjšajo, po drugi strani pa so možni dobitki sončnega sevanja.


Pozornost je potrebno posvetiti ne le profilu, ampak tudi zasteklitvi. Da dosežemo zahtevane fakorje toplotne prehodnosti, potrebujemo 3-slojno zasteklitev, medstekelni prostor pa mora biti polnjen s plinom. Izolacijsko steklo med seboj povezuje distančnik. V standardni izvedbi se uporablja aluminijasti, pri pasivnih gradnjah pa mora biti distančnik iz umetnih snovi. Da bi skozi zasteklitev prodrlo čim manj dolgovalovnega toplotnega sevanja, je na steklo nanesena nevidna, izredno tanka plast večinoma srebrovih oksidov (nizkoemisijski nanos – glej temo “
zasteklitev in nizkoemisijski nanos na steklu”).

 

Okno na pasivnem objektu mora biti tako vgrajeno, da se njegova notranja površinska temperatura čim bolj približa temperature zraka v prostoru. Na ta način se prepreči kondenzacija. Temperatura notranje površine okna je tako visoka, da se zrak ob njem ne ohlaja. To bi namreč povzročilo hitrejše kroženje zraka v prostoru, s tem pa občutek prepiha. PVC stavbno pohištvo mora biti vgrajeno po RAL standardih, o čemer smo že pisali v eni izmed tem bloga.

 

Zakaj torej pasivna hiša?

  • Ugoden vpliv na okolje (zaradi manjšega izpusta škodljivih plinov pri ogrevanju).

  • Manj ogroženi fosilni energetski viri.

  • Velik ekonomski pomen – zmanjšanje stroškov ogrevanja in hlajenja, nižji vzdrževalni stroški.

 

V pasivnih hišah je bivalno udobje celo večje. Temperatura zraka v prostoru je zelo enakomerna in se precej približa površinski temperaturi notranje strani zunanje stene. Zaradi tega se zrak v prostoru skoraj ne ohlaja, s tem pa je veliko manjša tudi hitrost njegovega gibanja. V običajnih zgradbah hitro gibanje zraka občutimo kot nelagodje, ki ga popravimo šele tako, da zvišamo temperaturo ogrevanja.

 

Kot vidimo, je razlogov za pasivno hišo veliko. Investicija v tovrsten način gradnje je seveda večja. Nekateri pravijo, da je strošek nekje 10% višji. Se le – ti kdaj povrnejo? Morda. Res pa je, da vse bolj dajemo prednost dobremu počutju in zdravju, kar včasih celo odtehta denarni vložek.

Vse objave