KAKO DO PRIJETNEGA ZRAKA V STANOVANJU?

03.05.2017


Na temperaturo, vlago in kakovost zraka v prostorih vplivajo najrazličnejši dejavniki, vezani predvsem na samo gradnjo in uporabo stanovanja. To so način gradnje, toplotna izolacija, izpostavljenost lege, okna in vrata, način in intenzivnost ogrevanja, število stanovalcev, kuhanje, življenjske navade...


V običajnih razmerah na kakovost zraka še najbolj vpliva število ljudi v prostoru. Tako bo denimo štiri članska družina v majhnem stanovanju morala prostor zračiti veliko bolj pogosto, kot je to potrebno v samskem gospodinjstvu. Tudi zato je težko ponuditi univerzalen recept, ki bi bil ustrezen vsakemu domu.


V prostorih, kjer se zadržujemo čez dan, naj bodo temperature zraka 20° C ali 21° C. V prostorih, ki so namenjeni spanju, pa tudi na hodnikih so lahko temperature nekoliko nižje, denimo do okoli 18° C. Če je stavba premalo toplotno zaščitena, je potrebno temperaturo ogrevanja dvigniti za približno dve stopinji, da bi dosegli enak učinek. Veliko energije boste prihranili, če se boste ogrevali v okviru priporočenih temperatur. Preseganje priporočenih temperatur ogrevanja bo v stavbah starejšega tipa vodilo v povečano rabo energije in posledično stroškov zanjo.


Če ogrevanje stanovanjske hiše zvišamo, denimo za eno stopinjo Celzija, se poraba toplote za ogrevanje v povprečju poveča za pet do sedem odstotkov. Povečanje porabe je pri isti spremembi temperature ogrevanja lahko tudi večje, če se hiša nahaja v področju milejše, npr. primorske klime. Enako velja tudi za sodobno grajene stanovanjske stavbe, z boljšo toplotno zaščito.


Na počutje v zaprtih prostorih vpliva tudi delež relativne vlage. Priporočena relativna vlažnost naj bi se gibala med 40 in 55 odstotki, pozimi, ko prostore ogrevamo, pa vlažnost v prostoru hitro pade pod priporočljivo mejo. Suh zrak je pogost predvsem v prostorih, ki so izdatno prezračevani. Vzrok tiči v segrevanju hladnega zunanjega zraka, ki vstopa v prostore – z ogrevanjem namreč močno zmanjšamo relativno vlažnost zraka in ga sušimo.


Če je zrak presuh, je smiselno poskrbeti za dodatno vlaženje. Včasih smo za to uporabljali izhlapilnike za vodo na radiatorjih, iz katerih je voda izhlapevala in tako vlažila prostor. Takšne rešitve v resnici nimajo večjega učinka, zato je v primeru prevelike suhosti zraka v problematičnih prostorih smiselno uporabiti sodobne naprave za vlaženje zraka.


Kako pogosto naj v zimskem času odpiramo okna in kako dolgo naj ta ostanejo odprta, da bomo dosegli optimalne učinke? O tem smo na naši strani že veliko povedali. Primerna pogostost zračenja je med drugim odvisna od načina bivanja, od števila ljudi v prostoru in tudi od velikosti prostora. Če smo v istem prostoru zelo dolgo časa, se težko zanesemo na lastne občutke glede kakovosti zraka. Ena od možnosti je, da zračimo v intervalih, denimo vsake dve ali tri ure. Vsak aktivni stanovalec mora namreč že iz higienskega vidika na uro dobiti vsaj 30 kubičnih metrov svežega zraka.


Zračenje prostorov je odvisno tudi od njihove uporabe. Spalnico denimo obvezno prezračimo že zjutraj, ker je takrat zrak v prostoru, kjer smo preživeli noč, najbolj obremenjen. Kopalnico prezračimo po tuširanju.


Če med kuhanjem uporabljamo kuhinjsko napo, smo za zračenje že veliko naredili, okna dodatno odpremo le še po potrebi. Režim zračenja je zelo enostaven – okna odpiramo na strežaj, kratkotrajno, običajno za dve do tri minute. Prostor se tako izdatno prezrači, a se obenem ne podhladi.

Vse objave